Velikonočno jutro nas je prebudilo v polnosti upanja. Verniki smo se zbrali ob Božjem grobu, kjer smo po dneh tišine in pričakovanja končno zaslišali slovesno, trikrat zapeto ALELUJA. Ta mogočni spev je naznanil, da smrt nima zadnje besede.
Velikonočni prazniki so srce našega krščanskega leta. V letošnjem svetem tridnevju smo se ponovno podali na pot, ki vodi skozi trpljenje in smrt do nepopisnega veselja vstajenja. Da bi ti sveti trenutki ostali v našem spominu in nagovarjali naša srca tudi v prihodnje, smo v objektiv ujeli najdragocenejše utrinke našega skupnega obhajanja.
Veliki četrtek – Večerja Gospodova in spomin na Getsemani
Z večerno mašo smo vstopili v sveto tridnevje in se spominjali zadnje večerje, pri kateri je Jezus postavil zakramenta evharistije in mašniškega posvečenja. Obred umivanja nog nas je znova spodbudil h krščanski ponižnosti in medsebojnemu služenju. Po koncu maše je duhovnik s spremstvom prenesel ciborij s posvečeno hostijo in posvečene hostije, ki so Jezusova navzočnost, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v t. i. ječo. To dejanje predstavlja Jezusovo zapuščenost in njegovo trpljenje v vrtu Getsemani, kamor smo ga v tihi molitvi pospremili tudi mi.
Veliki petek – Spomin na Gospodovo trpljenje in smrt
Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše. Namesto evharistije smo obhajali bogoslužje v spomin na Jezusovo smrt na križu. Obredi velikega petka so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti, kar se je čutilo v globoki tišini in spoštljivosti v cerkvi. Zrli smo v razkriti križ in se zavedali veličine žrtve, ki je bila darovana za naše odrešenje. Dan, ki ga zaznamujeta strogi post in molk, nas je pripravil na tišino groba, v kateri že kali seme novega življenja.
Velika sobota – Od blagoslova jedil do prejema zakramentov
Dan se je začel s tradicijo blagoslova jedil, ki v naše domove prinaša sporočilo o Božji dobroti. Versko dogajanje pa je doseglo vrhunec ob mraku z obhajanjem velikonočne vigilije. Slovesno bogoslužje se je začelo z blagoslovom ognja in prižiganjem velikonočne sveče, ki je kot Kristusova luč premagala temo cerkve. Poseben pečat letošnji vigiliji je dal sprejem katehumenov. Po homiliji, v kateri je p. Danilo predstavil pomen in vsebino te svete noči, se je pričelo krstno bogoslužje z litanijami vseh svetnikov, blagoslovom krstne vode in izpovedjo vere, ki mu je sledil krst katehumena. V nadaljevanju je sledilo še birmovanje tistih, ki so se dalj časa pripravljali na ta dan in so s prejemom darov Svetega Duha postali polnopravni člani naše krščanske skupnosti. Ob radostni aleluji smo praznovali zmago življenja nad smrtjo.
Božično-novoletno srečanje minoritske province, ki je potekalo v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, je bilo že 52. po vrsti in se je zgodilo 2. januarja 2026. Začeli smo ga s sv. mašo, ki jo je vodil provincialni minister p. Milan Kos, ob somaševanju patrov minoritov.
